Benigna hiperlazija prostate

Je najpogostejše bolezensko stanje moških starejših od 60 let, ki se kaže kot povečanje mase in volumna prostate. Prvi znaki nastanka benigne hiperplazije prostate (BHP) se lahko pojavijo zelo zgodaj, tudi pri štiridesetih letih.

Prostata je kostanju podobna žleza med sečnim mehurjem in korenom penisa. Skozi njo vodi sečnica, ki se začne v izteku mehurja in konča na odprtini glavice penisa. Povečanje prostate ali BHP posledično zožuje premer sečnice v njej. To oženje sečnice je vzrok vseh težav, ki jih s sabo prinaša BHP.

Tako so znani naslednji simptomi BHP:

  • odlašanje začetka uriniranja
  • slabši – svedrasti ali škropljeni curek urina
  • potreba po dodatnem napenjanju med uriniranjem
  • prekinjanje curka urina
  • občutek nezadostnega praznjenja sečnega mehurja
  • in končno zastajanje urina v mehurju

Zato se pacienti pritožujejo tudi na pogostejše uriniranje po malem in prebujanje ponoči zaradi potrebe po uriniranju.

Razen poslabšanja kvalitete življenja zaradi naštetih težav, zastajanje seča v mehurju poveča možnost infekcij sečil. Le-te lahko pripeljejo do komplikacij in nadaljnjega slabšanja prehodnosti prostate in kvalitete ledvic. Prav tako stalna retenca (zastajanje) seča širi vse sečne poti, ki so anatomsko pred prostato. Predvsem se to nanaša na ledvične čašice in ledvično tkivo. Tako nastajajo ciste (votline) znotraj ledvic. Če se njihov volumen povečuje, se posledično zmanjšuje volumen zdravega ledvičnega tkiva. Zmanjšano tkivo ledvic pomeni postopno odpoved njihovega delovanja. Zato je zdravljenje BHP več kot potrebno za ohranitev kakovosti in dolžine življenja.

Kako Bo Zdravnik Prepoznal BHP?

Ob navajanju že omenjenih simptomov in nekaj narejenih preiskav je diagnoza BHP zelo hitro postavljena. S pomočjo mednarodnega standardnega vprašalnika za oceno simptomov BHP (IPSS) je možno oceniti stopnjo težavnosti. Nato bo zdravnik opravil še nekaj kliničnih, slikovnih in laboratorijskih preiskav. Preiskave so v smislu tipanja prostate skozi zadnjično odprtino, ultrazvočnega pregleda prostate s polnim mehurjem in nato še s praznim zaradi ocene zastanka urina v njem. Nadalje je treba opraviti še nekaj laboratorijskih preiskav zaradi izključitve prizadetosti ledvic ter test na prostati specifični antigen (PSA) zaradi ugotavljanja morebitne rakave spremembe prostate. Rak prostate je prav tako možen pri moških teh let. Obenem je treba pripomniti, da ni dokaza, da bi BHP povečala tveganje za nastanek raka prostate. Simptomi so isti, le da je zdravljenje popolnoma drugačno in zato ju je treba razlikovati. V primeru odstopanja PSA, sumljivega otipa prostate (grčasta prostata) in prehitro napredujočih simptomov, je potreben posvet z urologom. Urolog lahko opravi še meritve pretoka urina in ultrazvok skozi zadnjično odprtino z, ali brez biopsije.

Zdravljenje BHP

Je odvisno od težavnostne stopnje bolezni. Pri blago izraženih simptomih je potrebno le spremljanje. Za zmerno izražene težave večinoma zadošča medikamentozno zdravljenje, pri težko izraženih težavah bosta bolnik in urolog skupaj presodila, kaj bi bilo bolje, medikamentozno ali celo kirurško zdravljenje.

Medikamentozno zdravljenje deluje na prepustnost skozi zapiralno mišico mehurja in samo prostato ter na krčljivost mišic mehurja. Zdravila, ki delujejo na ta način se imenujejo zaviralci alfa receptorjev (tamsulosin, doxasosin) in se predpisujejo na začetku zdravljenja pri velikostih prostate < 40 g in vrednostih PSA < 1,5 ug/l.

Druga vrsta zdravil, ki delujejo na samo zmanjševanje mase in volumna prostate pridejo v poštev pri izrazitejšem povečanju prostate in koncentracijah PSA > 1,5 ug/l. Gre za vrsto zdravil (finasterid, dutasterid), ki zavirajo pretvarjanje testosterona v njegovo dejavno obliko ti. dihidrosteron. S kombiniranjem obeh vrst zdravil se dosežejo še boljši rezulatati.

Kirurško zdravljenje se v večini primerov izvaja kot transuretralni poseg (skozi sečnico), s katerim se izlušči večina povečanega prostatičnega tkiva in tako razširi prostatični del sečnice. Takšen poseg za dalj časa, glede na starost pacienta včasih tudi trajno, reši težave pacienta.

Vsekakor danes ima medikamentozno zdravljenje prednost in je skoraj popolnoma izrinilo kirurško zdravljenje BHP.

Tihomir Odorčič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja